Situacija, kot je v Sloveniji še ni bilo: jeseni kar dva referenduma o isti temi?

Koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati so skupaj z Resnico prejšnji teden vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Parlamentarna večina naj bi jih razpisala na izredni seji ob koncu poletnih počitnic, izvedeni pa bi bili 11. oktobra, skupaj z že razpisanim naknadnim zakonodajnim referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi.

Na posvetovalnih referendumih bi volilci glasovali o pogojevanju denarne socialne pomoči delovno sposobnim osebam z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

A zadnje vprašanje je že predmet referendumske pobude, saj je koalicija z Resnico sredi junija v državnem zboru sprejela novelo zakona, ki ukinja volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah. Več kulturnih društev pa je nato zbralo 5.295 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli. Zahtevanih 40.000 overjenih podpisov bi zaradi počitnic začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.

Kot je za STA pojasnil poslanec največje koalicijske stranke SDS Luka Simonič, želijo s predlogom za posvetovalni referendum na isto temo "levi sili, ki zbira podpise", olajšati delo. Za razpis posvetovalnega referenduma namreč zbiranje podpisov volilcev ni potrebno. "Torej bomo hitro prišli do posvetovalnega referenduma in bomo videli, kako se bodo ljudje odločili. Tudi sami bodo imeli lažjo podlago, da vidijo, če ljudje sploh to podpirajo," je dejal Simonič.

Več naših sogovornikov je ob tem opozorilo, da gre za situacijo, ki je v Sloveniji še ni bilo. Vprašanja v zvezi s tem, kaj vložitev zahteve za razpis posvetovalnega referenduma pomeni za pobudo za zakonodajni referendum, smo konec prejšnjega tedna poslali v državni zbor. A so nam sporočili, da bi bili odgovori "preuranjeni glede na to, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, zato odločitev o tem še ni sprejeta". Dodali so, da gre za pravno vprašanje, "ki bo naslovljeno tekom postopka".

Nekateri naši viri iz strokovnih služb državnega zbora sicer ocenjujejo, da zakonodajno-pravna služba (ZPS) pri pripravi mnenja o tem predlogu za posvetovalni referendum ne bo mogla mimo dejstva, da že obstaja aktivna pobuda za zakonodajni referendum o istem vprašanju in da je bila sprožena še pred vložitvijo predloga za posvetovalni referendum. Seveda pa ne bi bilo nikakršno presenečenje, če poslanci pri glasovanju mnenja ZPS ne bi upoštevali, kar se je dogajalo v vseh preteklih mandatih, na obeh polih.

Profesorica upravnega prava: Lahko bi imeli dva referenduma o isti temi, a ta situacija je posebna

Izredna profesorica upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Bruna Žuber je za N1 povedala, da takšnega primera, ko bi vzporedno tekli postopki za dva referenduma, ki sta vsebinsko praktično identična, v Sloveniji ne pomni. Ob tem je opozorila, da se zakonodajni referendum po svojem učinku, namenu in času izvedbe povsem razlikuje od posvetovalnega. "Namen posvetovalnega referenduma je pridobiti predhodno stališče volilcev o nekem vprašanju iz pristojnosti državnega zbora. Ta naj bi mnenje volilcev upošteval, če ga ne, pa so lahko posledice zgolj politične narave. Nima torej pravnih učinkov, kot jih ima zakonodajni referendum, ki je nekaj čisto drugega – naknadni in zavezujoč," je pojasnila.

V splošnem sta sicer lahko v zvezi z nekim zakonom izvedena oba referenduma. Tak je bil primer odločanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Posvetovalni referendum je bil 9. junija 2024, ko so volilci glasovali za ureditev takšne pomoči s 54,89-odstotno podporo. Nato je državni zbor julija 2025 sprejel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Konec novembra je bil o tem zakonu izveden zakonodajni referendum, na katerem pa je 53,44 odstotka volilcev glasovalo proti, izpolnjen je bil tudi zavrnitveni kvorum, zato zakon ni začel veljati.

"V tem primeru je bil torej najprej izveden posvetovalni referendum o tem vprašanju, po sprejetju zakona pa še naknadni zakonodajni referendum, s čimer ni nič narobe. V sedanjem primeru pa je bil najprej sprejet zakon, o katerem tečejo referendumska opravila in ga ni več mogoče spreminjati, v ta potekajoči proces pa se želi vriniti posvetovalni referendum o istem vprašanju," poudarja Bruna Žuber.

Ob tem sogovornica izpostavlja ključno določbo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi bila lahko glavna ovira za načrte koalicije. 28. člen namreč določa: "Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju." O vprašanju volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah pa je državni zbor že končno odločil, saj je sprejel novelo zakona, ki to pravico ukinja. Nova ureditev sicer še ne velja, saj jo je zaustavila prva referendumska pobuda, a zakon je bil sprejet.

"In če bo dejansko razpisan posvetovalni referendum, lahko potem skupina najmanj 30 poslancev na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma. Ustavno sodišče bi nato odlok presojalo tudi z vidika omenjenega 28. člena zakona – ali torej lahko razpišemo posvetovalni referendum, čeprav imamo neko odločitev o posameznem vprašanju že sprejeto," razlaga prodekanja ljubljanske pravne fakultete Bruna Žuber in dodaja, da bi lahko do ustavne presoje prišlo tudi v primeru, če bi pobudniki zakonodajnega referenduma svojo pobudo prej že umaknili.

Bi lahko nevladniki pobudo za zakonodajni referendum umaknili?

Po informacijah N1 so se namreč v vrstah pobudnikov že pred zadnjim manevrom koalicije s posvetovalnimi referendumi pojavljala razmišljanja, da bi svojo pobudo umaknili in s tem levi opoziciji omogočili, da zahteva ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah in tudi začasno zadržanje. Dokler je referendumska pobuda nevladnikov aktivna, pa zakon ne more začeti veljati in s tem tudi ne more v ustavno presojo.

Nekateri od pobudnikov imajo namreč pomisleke, ali jim bo uspelo zbrati 40.000 podpisov, glede na nekatere javnomnenjske raziskave bi bil vprašljiv tudi uspeh na referendumu. Menijo pa, da imajo zaradi posega v pridobljene pravice, ki v predlogu zakona tudi ni bil zadostno obrazložen, v opoziciji dobre možnosti za uspeh na ustavnem sodišču ali vsaj za začasno zadržanje. Slednje bi že pomenilo, da bi 15. novembra na lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi imeli volilno pravico tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria, ki so pobudniki zakonodajnega referenduma, svojih nadaljnjih potez za zdaj ne komentirajo. Prvopodpisana pod pobudo, antropologinja Svetlana Slapšak, pa nam je povedala, da bo več znanega proti koncu poletnih počitnic.

SD je sicer že napovedala, da bo takoj, ko bo zakon začel veljati, zahtevala ustavno presojo in začasno zadržanje zakona, pri tem pa naj bi se ji pridružili še v Levici in Svobodi. Vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Borut Sajovic je za N1 ocenil, da bodo pobudniki zakonodajnega referenduma težko zbrali 40.000 podpisov. Na vložitev zahteve za ustavno presojo so pripravljeni, a ko bo to mogoče. Potezo koalicije s posvetovalnimi referendumi pa je vodja poslancev Svobode označil za absurdno: "Tisti, ki so zakon že sprejeli, zdaj predlagajo o njem posvetovalni referendum. To je absurd, kakršne videvamo v času te vlade."

Na ustavno sodišče bi se zaradi ukinitve volilne pravice državljanov tretjih držav lahko obrnil tudi varuh človekovih pravic, ki je spremembe zakona o lokalnih volitvah ocenil za sporne z več vidikov – varuhinja Simona Drenik Bavdek je tako opozorila, da je odvzem aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav lahko v neskladju s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, po njeni oceni pa je bil neprimeren tudi skrajšani postopek sprejemanja zakona. Varuhinja poudarja, da bi bilo treba prepričljivo utemeljiti, zakaj je tako obsežen poseg v že obstoječo volilno pravico nujen in sorazmeren, je pa tudi v nasprotju z mednarodnimi priporočili in dobro prakso, da naj se v zadnjem letu pred volitvami volilna zakonodaja ne spreminja.

Volilna pravica je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji zakonsko omogočena leta 2002, po zadnjih podatkih pa bi jih jeseni – če bi še veljala dosedanja ureditev – na lokalnih volitvah lahko volilo nekaj več kot 103.000. A po podatkih ministrstva za javno upravo se jih je leta 2022 na volišča odpravilo zelo malo. Skupaj se je v vseh slovenskih občinah volitev udeležilo 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja.